Skip to:
;Resize=(240,200))
Sušenje je eden od najstarejših načinov za konzerviranje hrane, ki ga poznamo več tisoč let. Je preprost in varen način, s katerim dlje časa ohranimo barvo, aromo in okus naših sestavin.
Z njim ne ohranimo samo okusa, temveč odpravimo tudi potrebo po uporabi konzervansov. Kar je precej smiselno – pri sušenju naše zelenjave ničesar ne dodajamo, odvzamemo pa samo vodo.
Pri sušenju izdelka je bistveno odstraniti vodo, saj se s tem izognemo uporabi konzervansov.
Približno teden dni pred pobiranjem paradižnika Knorrovi kmetje paradižnika ne zalivajo, zaradi česar postane ta slajši in vsebuje manj vode, ki bi jo morali naknadno odvzeti. Sladkobo paradižnika merimo s testom Brix. Višja je številka, bolj je paradižnik sladek.
Vedno nas močno preseneti, ko vidimo, kolikšen delež zelenjave dejansko predstavlja voda. Za vsako tono posušene čebule, ki jo proizvedemo, moramo obdelati 12 ton sveže. Razliko predstavlja samo voda, ki med kuhanjem ne bo razredčila okusa.
Včasih postopek sušenja začne narava sama. Našo čebulo poberemo in sušimo na soncu nekaj dni. Ko jo olupimo, se posuši in obdela v nekaj urah, saj tako ohranimo njeno svežino in okus. Niso pa vse naše trajnostne sestavine posušene – številne predelamo v pasto ali kašo za jedi, kot so juhe ali enolončnice. Pri posušenih izdelkih nas pomirja dejstvo, da nam bo metoda, stara več tisoč let, še vrsto let pomagala ustvarjati okusne sestavine.
;Resize=(767,767))
;Resize=(767,767))
;Resize=(767,767))