Skip to:
Večina ljudi verjetno verjame, da naša poraba energije in izbira prevoznih sredstev povzročata največjo škodo okolju. Vendar ima največji vpliv na okolje naša prehrana.
– Dr. Tony Juniper, CBE, Executive Director for Advocacy, WWF UK
Svetovno prebivalstvo stalno narašča in bo do leta 2050 doseglo skoraj deset milijard ljudi. [1] Da bi zagotovili vsem – tudi prihodnjim generacijam – dovolj sredstev, moramo iskati nove načine, kako se prilagoditi spreminjajočemu se planetu.
Na srečo številni od nas, bodisi kot posamezniki bodisi kot del skupnosti, podpiramo pozitivne spremembe. Naša prizadevanja segajo od preprostih sprememb vsakodnevnih navad (npr. z uporabo nosilnih vrečk in plastenk za večkratno uporabo) do visokotehnoloških pobud za zmanjšanje porabe energije v velikem obsegu.
Pomembno področje, ki ga je treba spremeniti, je svetovni način prehranjevanja. Kaj ima to opraviti s tem, kar imamo na krožniku? Več kot verjamete!:
Kako izbira naše prehrane vpliva na okolje
Na splošno smo ljudje železnih navad, kar se odraža tudi v izbiri naše hrane. Samo tri vrste žita, in sicer pšenica, riž in koruza, predstavljajo 60 odstotkov našega vnosa hrane na rastlinski osnovi.[2] Kakšen vpliv ima dejstvo, da smo odvisni od tako majhne ponudbe osnovnih izdelkov? Velik, ker način pridelave hrane pomembno vpliva na naše okolje in globalno preskrbo s hrano.
Da bi zadovoljili veliko povpraševanje po malo živilih, ki jih človeštvo zaužije, kmetje vzgajajo vedno znova iste pridelke, kar vodi v tako imenovano gojenje monokultur. Toda tako kot naše telo potrebuje vrsto različnih hranil, da je optimalno preskrbljeno, so tudi polja odvisna od raznolikosti in kolobarjenja, da ostanejo zdrava.
Monokulture izčrpavajo hranila iz zemlje, kar pomeni, da prav te rastline, od katerih smo odvisni, ne morejo več dobro rasti. Uporaba manj znanih in manj pogosto gojenih rastlinskih vrst je že majhna sprememba, ki ima lahko velik učinek.
Nekaterih 50 živil prihodnosti mogoče še ne poznate – to ni navdušujoče le za vaše okuse, temveč tudi za naš planet. Uporaba manj znanih vrst žita, na primer pira, fonio in tef, ali vrst zelenjave, kot so okra, moringa in nopales, lahko kmete pripravi do tega, da je na poljih večja raznolikost vrst, naš prehrambni sistem pa tako manj obremenjuje okolje. Tu najdete nekaj pobud, kako lahko 50 živil prihodnosti vključite v svoje obroke:
●Stavite na moč rastlin Približno 60 odstotkov emisij toplogrednih plinov v kmetijstvu povzroči proizvodnja živalske hrane. [3] V enolončnicah ali narastkih lahko meso zlahka nadomestijo rastlinski umami okus, kot sta gobe šitake ali kaljeni ledvičasti fižol.
●Znova odkrijte stara žita Poleg riža in pšenice obstaja še veliko drugih vrst žit, ki jih pogosto zanemarimo. Ajda je brez glutena in vsebuje veliko beljakovin, lahko jo skuhamo v mleku s sadjem za zdrav, bogat zajtrk. Amarant, ki ima okus po oreščkih, je odličen za pripravo rižote namesto riža.
●Bolj raznolika zelenjava Od več kot 20.000 odkritih rastlin, ki so primerne za človeško konzumiranje, redno uživamo le 150 do 200 rastlin. To lahko spremenimo! Za solato izberite namesto navadnega paradižnika bolj sladek in manj kiselkast oranžni paradižnik ali zelenjavi dodajte liste repe, ki so polni vitaminov.
●Kreativni recepti Naj vas navdihnejo mamljivi recepti Knorr, ki se vrtijo popolnoma okoli 50 živil prihodnosti. Našli boste recepte za okusne jedi z blagodejnim učinkom.
Izvedite več o 50 živilih prihodnosti! Celotno poročilo o 50 živilih prihodnosti lahko prenesete na naslednji povezavi. Prenesite tukaj[pdf] [8.55MB] .
[1]United Nations, Department of Economic and Social Affairs, Population Division (2015). World Population Prospects: The 2015 Revision, Key Findings and Advance Tables. Working Paper No. ESA/P/WP.241
[2]Food and Agriculture Organization of the United Nations. What is agrobiodiversity? Fact sheet [in English]. [ONLINE] Available at: http:/www.fao.org/docrep/007/y5609e/y5609e01.htm#bm1 [Last accessed November 2018]. FAOSTAT data available at: http:/www.fao.org/faostat/en/#data/QC[Last accessed November 2018]
[3] CCAFS Food Emissions – Direct Agricultural Emissions. [ONLINE] Dostopno na: https:/ccafs.cgiar.org/ bigfacts/data/theme/food-emissions/Theme_2_ Food_Emissions_2_Direct_Agricultural_Emissions. pdf [Letzter Aufruf November 2018] und Sejian V. et al. (2015) Global Warming: Role of Livestock. V: Sejian V., Gaughan J., Baumgard L., Prasad C. (eds.) Climate Change Impact on Livestock: Adaptation and Mitigation. Springer, New Delhi